OPCOST

OPCOST je program za izračun stroškov uporabnikov ceste ter za prometno ekonomsko oceno cestnih projektov. Podatkovne osnove se posodabljajo najmanj enkrat na leto.

UPORABA PROGRAMA

Program se uporablja kot orodje za merjenje cenovnih razmerij med naložbo v cestni infrastrukturni projekt in koristmi uporabnikov kot njeno posledico. Z izračunom ekonomskih kazalnikov (neto sedanja vrednost, interna stopnja donosa) omogoča razvrščanje več prometnih projektov glede na stroške investicije in spremembo neposrednih koristi uporabnikov z uvedbo projekta. Na ta način lahko izberemo najustreznejšo varianto med več variantami prometnega projekta.

OSNOVE VREDNOTENJA

Investicijski projekt je zaželen, če diskontirane koristi presegajo diskontirane stroške projekta.

Koristi so v programu opredeljene kot razlika med stroški, ki jih imajo uporabniki obstoječe infrastrukture in stroški, ki jih imajo uporabniki po investiciji v infrastrukturo. Pri izračunu so poleg stroškov uporabnikov upoštevani tudi stroški prometnih nesreč in stroški vzdrževanja ceste.

Posamezni stroški na enoto so sestavni del programa in se posodabljajo vsaj enkrat letno. Ti stroški so osnova za vse nadaljnje izračune.

STRUKTURA PROGRAMA

Slika 2: Vhodni podatki za izračun stroškov
Slika 1: Vhodni podatki za izračun stroškov

Program je sestavljen iz več delov.

Najpomembnejša dela sta izračun stroškov in prometno ekonomsko vrednotenje projekta. Poleg tega program omogoča tudi številne preglede rezultatov in izpisovanje poročil.

V podprogramu za izračun stroškov se na podlagi vnesenih podatkov o tehničnih in prometnih značilnostih odsekov v vplivnem območju investicije (cestnem omrežju) izračunajo skupni stroški.

Podprogram za prometno ekonomsko vrednotenje pa omogoča izračun ekonomskih kazalnikov na podlagi izračunanih koristi (kot razlike med stroški na cestnem omrežju brez in z investicijo), investicijskih stroškov in diskontne stopnje.

 

Slika 3: Prometno ekonomsko vrednotenje projekta

Slika 2: Prometno ekonomsko vrednotenje projekta

Vremenske postaje

ZIMSKO VZDRŽEVANJE

Slovenija sodi v skupino držav, katerih geografsko-klimatska lega pogojuje ostrejše zime z možnimi večjimi količinami snega ter drugimi vremenskimi nevšečnostmi (meglo, poledico, burjo). Hkrati je za Slovenijo značilna tudi velika heterogenost topografskih in klimatskih pogojev, saj se le-ti močno spreminjajo tudi na zelo majhnih razdaljah. Obenem ima prometna lega Slovenije velik strateški pomen, saj preko našega ozemlja že od nekdaj vodijo trgovske poti v smeri sever – jug in vzhod – zahod.

Zimsko vzdrževanje cest predstavlja le del nalog rednega vzdrževanja cest, vendar pa je zaradi izjemnih pogojev, ki nastajajo na cestah pozimi, najtežje in tudi najbolj zahtevno. Z izvajanjem zimske službe se omogoča prevoznost cest in varnost cestnega prometa v zimskih razmerah. Zimska služba mora delovati tako, da morebitna škoda, ki v takih razmerah nastane, zmanjša na najmanjšo možno vrednost.

OBVESTILNI SISTEM

Cilj upravljavca, Direkcije RS za infrastrukturo, je vzpostaviti sistem racionalnega rednega vzdrževanja državnega cestnega omrežja, ki je osnovan na objektivnih kriterijih in omogoča doseganje najboljših rezultatov tako za upravljavca kot tudi uporabnike cest. Moderna informacijska in komunikacijska tehnologija omogočata neposredno spremljanje podatkov o stanju na terenu in vključitev teh podatkov v obvestilni sistem.

Na ta način je vzdrževalna služba redno obveščena o dejanskih razmerah na posameznih delih cestnega omrežja, kar zagotavlja optimalno in učinkovito razporejanje dela, ljudi in mehanizacije. Ustrezna kvaliteta storitev vzdrževalne službe pomeni tudi ustrezen nivo storitev za uporabnike državnega cestnega omrežja.
Na stanje cestišča in varnost vožnje vpliva vrsta meteoroloških dejavnikov, zato je potrebno na izbranih lokacijah vzpostaviti tak sistem vremenskih postaj, ki vzdrževalcem državnih cest, ustreznim službam in zainteresirani javnosti zagotavlja celovito informacijo o vremenskih pogojih in stanju cestišča na izbranih odsekih cestnega omrežja.

Podatke cestno vremenskih postaj delimo v dve logični skupini. V prvo združimo vremenske podatke, ki se nanašajo na stanje ozračja, v drugo pa podatke, iz katerih lahko sklepamo na stanje cestišča. Temu vodilu sledi tudi izbira ustreznih senzorjev.

Tako vreme, kot promet sta zelo spremenljiva pojava. Da bi lahko dinamično planirali ukrepe, usmerjali promet in poenostavili informiranje uporabnikov državne cestne mreže, morata biti obe informaciji ažurni.

KOMUNIKACIJE

 

Podatki, ki jih zbirajo na izbranih mestih postavljene cestne vremenske postaje, bi postali neuporabni, če jih ne bi bilo možno sproti posredovati zainteresiranim uporabnikom.

K sreči nam moderna informacijska in komunikacijska tehnologija ter uporaba odprtih informacijskih standardov to omogočata.

OMEGA consult je za naročnika Direkcijo RS za infrastrukturo v zadnjih letih namestila in vključila v obvestilni sistem 86 cestno vremenskih postaj na izbranih odsekih državnega cestnega omrežja.

Video nadzor

OPIS

Sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija omogoča zajemanje in posredovanje relevantnih podatkov o stanju cestišča ter prometnih in vremenskih razmerah v realnem času.

Numerični podatki, ki jih posredujejo standardni senzorji, uporabnikom in pristojnim organom ne podajo celovite in transparentne informacije o dejanskem stanju na državnem cestnem omrežju. Če ta nabor podatkov dopolnimo z video sliko, dobimo celovit nadzorno obvestilni sistem.

Zato je OMEGA consult za naročnika Direkcijo RS za infrastrukturo, Sektor za Sektor za vzdrževanje in varstvo cest ter prometno varnost namestila več kot 100 video kamer za spremljanje prometa na izbranih cestnih odsekih državnega cestnega omrežja. Video nadzorni sistem se dopolnjuje tudi s senzorji za spremljanje vremena.

UPORABA

Kamere so sicer v prvi vrsti namenjene upravljavcem cest kot dodatno orodje za nadzor dela vzdrževalcev obravnavane ceste, nameščene so na težavnih vzponih, oziroma tistih mestih, kjer lahko drugi vzroki povzročijo zgostitve prometa, le-te pa so prav gotovo zanimive za vse uporabnike cest, zato jih DRSI objavlja na spletnih straneh Prometno informacijskega centra za državne ceste www.promet.si in www.ceste.si/vreme.

Centralni register vozil

HOMOLOGACIJA VOZIL

Ugotavljanje skladnosti ali homologacija cestnih vozil v Republiki Sloveniji je del evropskega sistema preverjanja vozil, ki omogoča, da se dajejo v promet samo vozila, ki ustrezajo veljavnim predpisom in tako zagotavljajo največjo možno stopnjo varnosti v prometu in varovanja okolja.

Evropsko usklajeno področje predpisov pri nas predstavljajo trije pravilnik o ES-homologaciji vozil (za posamezne kategorije vozil), neharmonizirano področje pa ureja poseben pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil, ki zajema tudi posamično odobritev vozil. Tehnične zahteve za vozila so pa predpisane v tehničnih specifikacijah za vozila (TSV), ki so v bistvu identične posameznim evropskim direktivam.

Vsako vozilo v cestnem prometu je opremljeno s potrdilom o skladnosti oziroma izjavo o ustreznosti vozila. Izdaja takega potrdila je mogoča, če vozilo izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve, ki jih določa Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil ali ustrezne tehnične specifikacije. Posamična odobritev nastopi, ko ustrezen organ posamično vozilo pregleda in ugotovi, da njegove lastnosti izpolnjujejo zahteve Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil ali ustrezne tehnične specifikacije.

INFORMACIJSKI SISTEM

Informacijski sistem CRV je tri nivojska aplikacija katere jedro tvorita zbirka tehničnih podatkov o tipih vozil ter zbirka podatkov o izdanih potrdilih o skladnosti za posamezna vozila in omogoča homologacijskemu organu (Agencija RS za varnost v prometu) vodenje postopkov v procesu izvajanja tako ES kot nacionalne homologacije vozil, posamične odobritve vozil, evidentiranja tipov vozil, evidentiranja izdanih potrdil o skladnosti za nova in rabljena vozila, ki se prvič registrirajo v Republiki Sloveniji, skladno z določili Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil, vključuje pa tudi homologacijo delov oziroma evidentiranje certifikatov, ki se izdajajo za posamezne elemente vozil.

Informacijski sistem za homologacijo vozil sprejema podatke o izdanih potrdilih o skladnosti od pooblaščenih prodajalcev vozil in pooblaščenih strokovnih organizacij v realnem času. V procesu obdelave izdanih potrdil o skladnosti se te podatke, prav tako v realnem času, posreduje tudi registracijskemu organu – podatkovni zbirki MRVL.

VIPOS

VIPOS je orodje za zbiranje in obdelavo podatkov o cestni infrastrukturi. Surovi podatki o cestni infrastrukturi se zbirajo sočasno z video snemanjem in meritvami GPS (angl. Global Positioning System). Na ta način se kreira baza podatkov, v kateri so lokacije ceste in cestnega inventarja enolično določene v tridimenzionalnem koordinatnem sistemu. Sistem omogoča pogled 360o okrog merskega vozila. Uporabnik lahko s pomočjo posnetka izvede lastne meritve razdalj in površin v prostoru.

PROGRAMSKI MODUL

V okviru sistema VIPOS je bil razvit programski modul za obdelavo surovih podatkov, ki vključuje:

  • določitev lokacije v prostoru za vsako posneto sliko;
  • zajem atributov cestnega inventarja in določitev koordinat posameznih gradnikov;
  • izračun geometrije poteka ceste.

Atributna baza cestnega inventarja vsebuje različne elemente, ki so skladni z nacionalno banko cestnih podatkov in se lahko prilagodi zahtevam posameznega naročnika.

GRAFIČNA BAZA

Dodatno k atributni bazi cestnega inventarja pa VIPOS omogoča še grafično bazo, ki zajema:

  • povezuje atributno bazo cestnega inventarja s sistemom GIS;
  • prikazuje horizontalni potek ceste;
  • prikazuje vzdolžni profil ceste;
  • potek ceste prikazuje tridimenzionalno.

BAZA VIDEO SLIK

ZAJEMANJE 360 STOPINJSKIH SLIK

S sistemom VIPOS je mogoče zajeti tudi druge elemente cestnega inventarja in njihove atribute, ki so razvidni z video slike.

 

 

Posnetki dronov služijo za pripravo digitalnih ortofoto načrtov, DMR-jev in drugih formatov