Investicijska dokumentacija

V Sloveniji smo bili med prvimi, ki smo pričeli z izdelavo investicijske dokumentacije. Po 30 letih našega dela lahko trdimo, da smo med najbolj izkušenimi izdelovalci, kar nam potrjujejo tudi naši zadovoljni naročniki. Kot izkušnje danes lahko navedemo:

  • bogate izkušnje izdelovanja investicijske dokumentacije za različne naročnike in različne vrste investicij,
  • sodelovanje pri razvoju metodologij za vrednotenje investicij v javno infrastrukturo,
  • izdelavo računalniškega programa OPCOST za podporo vrednotenja investicijskih projektov, ki je s strani države Slovenije predpisano orodje za izračun ekonomske smotrnosti investicij v cestno infrastrukturo.

Izdelava dokumentacije za investicijo je kompleksen postopek, ki poteka na štirih ravneh:

  • izvedba študij in raziskav, ki predstavljajo osnovo za utemeljitev investicije in za izdelavo investicijske, projektne in prostorske dokumentacije,
  • pridobivanje investicijske dokumentacije,
  • pridobivanje projektne dokumentacije,
  • pridobivanje prostorske dokumentacije in dovoljenj.

Za investitorje izdelujemo vse vrste investicijske dokumentacije:

  • dokument identifikacije investicijskega  projekta (DI-IP),
  • predinvesticijsko zasnovo (PIZ),
  • investicijsko zasnovo (IZ),
  • investicijski program (INV-P),
  • študijo izvedbe (ŠI),
  • poročilo o izvajanju (PI),
  • poročilo o spremljanju rezultatov in učinkov (PSRU).

Informatika

Ena pomembnejših dejavnosti družbe OMEGAconsult je tudi integriranje sistemov v produkte in razvoj informacijskih sistemov. Takšna dva produkta sta e-Cestninjenje in VIPOS, o čemer si lahko več preberete na strani PRODUKTI.

OMEGA consult je razvila oz. še razvija ali vzdržuje naslednje informacijske sisteme:

  • programska oprema za spremljanje skladnosti vozil – homologacij;
  • informacijski sistem za evidenco tahografov in vozil ADR;
  • informacijski sistem za evidenco tlačnih posod;
  • sistem spremljanja investicijskih projektov na državnih cestah v Sloveniji;
  • del inf. sistema e-Šport, in sicer aplikacijo Šport mladih;
  • zasnova INFO sistema nove urgence UKC Ljubljana ter
  • portala za obveščanje potnikov v javnem prometu za področje Ljubljanske urbane regije – LUR in glavnega mesta Podgorica v Črni gori.

Nadalje med pomembne izdelane rešitve v družbi OMEGA consult štejemo informacijski sistem za obveščanje potnikov v javnem prometu na nivoju R Slovenije, ki vključuje vse modalitete javnega prometa. Portal podpirata sistema eDaljinar za vodenje infrastrukture javnega prometa in Nacionalni vozni red. Sistemi se povezujejo z Google Transit in omogočajo načrtovanje poti od vrat do vrat z javnim prometom na območju Slovenije in EU.

Poleg tega smo v družbi OMEGA consult izdelali vrsto sistemov, ki temeljijo na prostorsko opredeljenih podatkih in GIS sistemih.

Delo podjetja na informacijskem področju lahko razdelimo na dva dela: integracija sistemov in razvoj informacijskih sistemov.

INTEGRACIJA SISTEMOV

V sklopu integracije sistemov raziskujemo napredne tehnologije, ki se pojavljajo v svetu. Iščemo sinergijske učinke med temi sistemi, možnosti povezovanja in prenosa informacij med njimi.

Temelj razmislekom predstavlja obvladovanje procesov, ki jih modeliramo z modernimi orodji in ob sodelovanju z naročniki sistemov. Za podkrepitev rezultatov se pripravijo razne statistične analize.

Z mislijo na naročnika iščemo izvedljive in finančno vzdržne rešitve. Podlaga temu je vrednotenje integriranih sistemov, ki izhaja iz podrobne analize in ocene stroškov postavitve in ocene koristi integriranih sistemov.

RAZVOJ INFORMACIJSKIH SISTEMOV

Pri razvoju informacijskih sistemov sledimo trendom razvoja tega področja. Uporabljamo najnovejša razvojna orodja in orodja za modeliranje procesov. Rezultati se kažejo v izdelkih z uporabljeno trinivojsko arhitekturo in spletnimi rešitvami. Naše vodilo je vedno sistematični, metodološki pristop, tako da sta zasnova in razvoj sistema postavljena na metodološko pravilne temelje.

Drugi ključni element razvoja je vsebinska popolnost sistema. To zagotavljamo s podlago v zakonskih izhodiščih in standardih.

Sistem zaživi, ko je integriran v naročnikovo okolje. Zato nam je vodilo stalno sodelovanje z naročnikom. Pri tem se trudimo zagotoviti povezanost s prakso naročnika in upoštevati želje in zahteve, ki se pojavijo v času razvoja. Sisteme po uvedbi tudi redno vzdržujemo.

Naše podjetje je partner podjetja ORACLE, poleg tega pa ima vrsto licenc za delo z razvojnimi orodji.

 

 

 

Varnost

Na področju varnosti se osredotočamo na rešitve za izboljšanje prometne varnosti z vidika izboljšanja cestne infrastrukture. Izdelujemo analize prometne varnosti na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju.

Analize so osnovane na podlagi kazalnikov prometne varnosti, ob uporabi statističnih metod in lastnih programskih ter GIS orodij.

DOLOČITEV MEST Z VISOKO STOPNJO PROMETNIH NESREČ (MVSPN) NA CESTNEM OMREŽJU

Na letnem nivoju se določajo mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč – MVSPN na državnih cestah v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) ter periodično na cestah v upravljanju Družbe za avtoceste RS (DARS).

Mesta z VSPN se določajo po metodologiji, ki je bila razvita na osnovi razpoložljivih vhodnih podatkov (štetje prometa, cestno omrežje (BCP) in prometne nesreče) in na podlagi priporočil Evropske unije za vzpostavitev sistema za upravljanje z nevarnimi mesti. Ločeno se določajo nevarni cestni pododseki in križišča. Metodologija se je z leti že večkrat dopolnjevala z namenom pridobitve optimalnih rezultatov glede na razpoložljive vhodne podatke.

Lokacije zgostitev prometnih nesreč v nadaljevanju preverimo s terenskim ogledom. Terenski ogled vključuje ogled prometne ureditve in poteka ceste na lokaciji (pododseku ali križišču) ter sestanek s predstavnikom lokalne policijske postaje. Pripravi se slikovno in video gradivo, ki služi za nadaljnje analize.

Po opravljeni analizi se za posamezno lokacijo predlagajo ukrepi za izboljšanje prometne varnosti. Ukrepi so lahko kratkoročni (oziroma nizkocenovni, saj so lahko učinkoviti za dalj časa ne glede na stroške izvedbe) ali dolgoročni. Če so za izboljšanje stanja potrebne dodatne analize, se izdelajo posebne študije:

MVSPN 2014-2016

Preberite več o projektu MVSPN 2014-2016
V obdobju 2014–2016 je bilo (v dveh korakih) evidentiranih 110 mest z VSPN, od tega 26 drsečih odsekov in 84 območij križišč. Sestanek s predstavniki policije je bil opravljen na 24 policijskih postajah. Skupno je bilo podrobno preverjenih 32 MVSPN. Na nekaterih policijskih postajah nesreče podrobno niso bile preverjene, posredovano je bilo splošno mnenje o evidentirani lokaciji. Pri vseh lokacijah so predlagani ukrepi za izboljšanje stanja (pri nekaterih dodatni že izvedenim, pri nekaterih iz preventive, pri nekaterih pa zgolj zaradi neurejene cestne infrastrukture). Podrobneje so bila analizirana tudi preostala MVSPN, za katera ni bil izveden podroben terenski ogled s pogovorom na policijski postaji. To so večinoma ponavljajoča MVSPN, ki so bila v preteklosti že podrobno obravnavana, nekatere imajo že izdelano študijo idejnih rešitev. Ta mesta so bila analizirana z namenom, da upravljavec cest (Direkcija RS za infrastrukturo) dobi vpogled katera mesta iz preteklosti se še vedno pojavljajo kot MVSPN. V okviru naloge je bilo ugotovljeno, da se je v letih 2016 in 2017 celovita pristopilo k izvajanju ukrepov za izboljšanje prometne varnosti. Pri veliki večini MVSPN so bili izvedeni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti. Številni ukrepi bodo še izvedeni v letu 2018. Ocenjujemo, da bo velika večina MVSPN v naslednjih letih ugasnila (zaradi triletnega obdobja obravnave je lahko posamezno MVSPN na seznamu tudi še dve leti po izvedenem ukrepu). V obdobju 2014–2016 je bilo (v dveh korakih) evidentiranih 110 mest z VSPN, od tega 26 drsečih odsekov in 84 območij križišč. Sestanek s predstavniki policije je bil opravljen na 24 policijskih postajah. Skupno je bilo podrobno preverjenih 32 MVSPN. Na nekaterih policijskih postajah nesreče podrobno niso bile preverjene, posredovano je bilo splošno mnenje o evidentirani lokaciji. Pri vseh lokacijah so predlagani ukrepi za izboljšanje stanja (pri nekaterih dodatni že izvedenim, pri nekaterih iz preventive, pri nekaterih pa zgolj zaradi neurejene cestne infrastrukture).

Izhodiščni nabor MVSPN na državnem cestnem omrežju za obdobje 2014–2016 – 1. korak (52 MVSPN)

Izhodiščni nabor MVSPN na državnem cestnem omrežju za obdobje 2014–2016 – 2. korak (58 MVSPN)

APLIKACIJA »ANALIZA PROMETNE VARNOSTI«

Na letnem nivoju se izdeluje aplikacija »Analiza prometne varnosti«, ki uporabnikom omogoča izdelavo poročil z analizo prometne varnosti za izbrani odsek ali občino ter pregled po odsekih glede na vzrok nesreče na podlagi podatkov o prometnih nesrečah za obdobje 2004-2016 v PDF obliki. Uporabnik lahko v vnosnem oknu izbere odsek, začetno in končno stacionažo, občino, obdobje analize ter vzrok nesreče.

Stanje prometne varnosti je na izbranem odseku, občini ali vzroku nesreče prikazano na različne načine, in sicer kot:

  • število prometnih nesreč in posledice nesreč združene po letih;
  • stroški prometnih nesreč po letih (nivo 2016);
  • razvoj prometnih nesreč od leta 2004 dalje;
  • število prometnih nesreč in posledice nesreč združene po stacionažah;
  • število prometnih nesreč po odsekih;
  • število in vrste udeleženih vozil po stacionažah;
  • število prometnih nesreč po tipu in vzroku;
  • število prometnih nesreč po površini in stanju vozišča v času prometne nesreče;
  • število prometnih nesreč po stanju prometa in stanju vremena v času prometne nesreče;
  • število prometnih nesreč glede na urni interval dneva;
  • število udeležencev prometnih nesreč po vrsti;
  • število udeleženih vozil po vrsti.

 

 

 

Okolje

V skrbi za sonaraven razvoj se ukvarjamo tudi s področjem okolja. Tako  pri ugotavljanju smotrnosti izvedbe raznih investicijskih projektov izvajamo spremljanje in meritve okoljskih dejavnikov na lokalnem in nacionalnem nivoju.

Pri tem se opiramo na evropske usmeritve, slovensko okoljsko zakonodajo in ustrezno programsko opremo za merjenje in ocenjevanje okoljskih vplivov.

MODELIRANJE EMISIJ HRUPA IN POLUTANTOV

prva

Prevladujoč vir hrupa v širšem naravnem in urbanem okolju predstavlja hrup zaradi cestne, železniške in letalske infrastrukture ter hrup iz industrijskih objektov.

 

Okoljska zakonodaja določa dovoljene mejne in kritične ravni hrupa v okolju, merilo za obremenitev okolja s hrupom pa so vrednosti kazalcev hrupa, izražene v dB(A). Hrup, ki se generira zaradi prometne infrastukture ali delovanja industrijskega objekta, modeliramo s programom SOUNDPLAN, ki na podlagi 3-D modela terena in objektov v prostoru opazovanega območja izdela t.i. karte obremenitev s hrupom za posamezne dele dneva.

MODELIRANJE EMISIJ HRUPA CESTNEGA IN ŽELEZNIŠKEGA PROMETA TER INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV

123gif
Postopek optimizacije protihrupne ograje
tretja
Emisije hrupa cestnega prometa ob različnem tipu protihrupne ograje:
cetrta
Emisije hrupa železniškega prometa brez in s protihrupno ograjo:
peta
Emisije hrupa iz industrijskega objekta:

MODELIRANJE EMISIJ POLUTANTOV CESTNEGA PROMETA

sesta
Emisije polutantov CO2 in PM10 vzdolž prometnice:

EKSTERNI OKOLJSKI STROŠKI

V ocenjevanje ekonomske smotrnosti infrastrukturnih investicijskih projektov v skladu s smernicami EU v čim večji meri vključujemo tudi eksterne stroške prometa. Gre za oceno stroškov, ki jih promet povzroča družbi, velik del teh stroškov pa predstavljajo okoljski stroški. To so predvsem stroški hrupa ter stroški onesnaženja zraka z emisijami polutantov iz prometa (npr. NOx, HOS, SO2, PM2,5, PM10) in stroški emisij toplogrednih plinov (CO2, N2O, CH4).

 

OPCOST

OPCOST je program za izračun stroškov uporabnikov ceste ter za prometno ekonomsko oceno cestnih projektov. Podatkovne osnove se posodabljajo najmanj enkrat na leto.

UPORABA PROGRAMA

Program se uporablja kot orodje za merjenje cenovnih razmerij med naložbo v cestni infrastrukturni projekt in koristmi uporabnikov kot njeno posledico. Z izračunom ekonomskih kazalnikov (neto sedanja vrednost, interna stopnja donosa) omogoča razvrščanje več prometnih projektov glede na stroške investicije in spremembo neposrednih koristi uporabnikov z uvedbo projekta. Na ta način lahko izberemo najustreznejšo varianto med več variantami prometnega projekta.

OSNOVE VREDNOTENJA

Investicijski projekt je zaželen, če diskontirane koristi presegajo diskontirane stroške projekta.

Koristi so v programu opredeljene kot razlika med stroški, ki jih imajo uporabniki obstoječe infrastrukture in stroški, ki jih imajo uporabniki po investiciji v infrastrukturo. Pri izračunu so poleg stroškov uporabnikov upoštevani tudi stroški prometnih nesreč in stroški vzdrževanja ceste.

Posamezni stroški na enoto so sestavni del programa in se posodabljajo vsaj enkrat letno. Ti stroški so osnova za vse nadaljnje izračune.

STRUKTURA PROGRAMA

Slika 2: Vhodni podatki za izračun stroškov
Slika 1: Vhodni podatki za izračun stroškov

Program je sestavljen iz več delov.

Najpomembnejša dela sta izračun stroškov in prometno ekonomsko vrednotenje projekta. Poleg tega program omogoča tudi številne preglede rezultatov in izpisovanje poročil.

V podprogramu za izračun stroškov se na podlagi vnesenih podatkov o tehničnih in prometnih značilnostih odsekov v vplivnem območju investicije (cestnem omrežju) izračunajo skupni stroški.

Podprogram za prometno ekonomsko vrednotenje pa omogoča izračun ekonomskih kazalnikov na podlagi izračunanih koristi (kot razlike med stroški na cestnem omrežju brez in z investicijo), investicijskih stroškov in diskontne stopnje.

 

Slika 3: Prometno ekonomsko vrednotenje projekta

Slika 2: Prometno ekonomsko vrednotenje projekta

Vremenske postaje

ZIMSKO VZDRŽEVANJE

Slovenija sodi v skupino držav, katerih geografsko-klimatska lega pogojuje ostrejše zime z možnimi večjimi količinami snega ter drugimi vremenskimi nevšečnostmi (meglo, poledico, burjo). Hkrati je za Slovenijo značilna tudi velika heterogenost topografskih in klimatskih pogojev, saj se le-ti močno spreminjajo tudi na zelo majhnih razdaljah. Obenem ima prometna lega Slovenije velik strateški pomen, saj preko našega ozemlja že od nekdaj vodijo trgovske poti v smeri sever – jug in vzhod – zahod.

Zimsko vzdrževanje cest predstavlja le del nalog rednega vzdrževanja cest, vendar pa je zaradi izjemnih pogojev, ki nastajajo na cestah pozimi, najtežje in tudi najbolj zahtevno. Z izvajanjem zimske službe se omogoča prevoznost cest in varnost cestnega prometa v zimskih razmerah. Zimska služba mora delovati tako, da morebitna škoda, ki v takih razmerah nastane, zmanjša na najmanjšo možno vrednost.

OBVESTILNI SISTEM

Cilj upravljavca, Direkcije RS za infrastrukturo, je vzpostaviti sistem racionalnega rednega vzdrževanja državnega cestnega omrežja, ki je osnovan na objektivnih kriterijih in omogoča doseganje najboljših rezultatov tako za upravljavca kot tudi uporabnike cest. Moderna informacijska in komunikacijska tehnologija omogočata neposredno spremljanje podatkov o stanju na terenu in vključitev teh podatkov v obvestilni sistem.

Na ta način je vzdrževalna služba redno obveščena o dejanskih razmerah na posameznih delih cestnega omrežja, kar zagotavlja optimalno in učinkovito razporejanje dela, ljudi in mehanizacije. Ustrezna kvaliteta storitev vzdrževalne službe pomeni tudi ustrezen nivo storitev za uporabnike državnega cestnega omrežja.
Na stanje cestišča in varnost vožnje vpliva vrsta meteoroloških dejavnikov, zato je potrebno na izbranih lokacijah vzpostaviti tak sistem vremenskih postaj, ki vzdrževalcem državnih cest, ustreznim službam in zainteresirani javnosti zagotavlja celovito informacijo o vremenskih pogojih in stanju cestišča na izbranih odsekih cestnega omrežja.

Podatke cestno vremenskih postaj delimo v dve logični skupini. V prvo združimo vremenske podatke, ki se nanašajo na stanje ozračja, v drugo pa podatke, iz katerih lahko sklepamo na stanje cestišča. Temu vodilu sledi tudi izbira ustreznih senzorjev.

Tako vreme, kot promet sta zelo spremenljiva pojava. Da bi lahko dinamično planirali ukrepe, usmerjali promet in poenostavili informiranje uporabnikov državne cestne mreže, morata biti obe informaciji ažurni.

KOMUNIKACIJE

 

Podatki, ki jih zbirajo na izbranih mestih postavljene cestne vremenske postaje, bi postali neuporabni, če jih ne bi bilo možno sproti posredovati zainteresiranim uporabnikom.

K sreči nam moderna informacijska in komunikacijska tehnologija ter uporaba odprtih informacijskih standardov to omogočata.

OMEGA consult je za naročnika Direkcijo RS za infrastrukturo v zadnjih letih namestila in vključila v obvestilni sistem 86 cestno vremenskih postaj na izbranih odsekih državnega cestnega omrežja.

Video nadzor

OPIS

Sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija omogoča zajemanje in posredovanje relevantnih podatkov o stanju cestišča ter prometnih in vremenskih razmerah v realnem času.

Numerični podatki, ki jih posredujejo standardni senzorji, uporabnikom in pristojnim organom ne podajo celovite in transparentne informacije o dejanskem stanju na državnem cestnem omrežju. Če ta nabor podatkov dopolnimo z video sliko, dobimo celovit nadzorno obvestilni sistem.

Zato je OMEGA consult za naročnika Direkcijo RS za infrastrukturo, Sektor za Sektor za vzdrževanje in varstvo cest ter prometno varnost namestila več kot 100 video kamer za spremljanje prometa na izbranih cestnih odsekih državnega cestnega omrežja. Video nadzorni sistem se dopolnjuje tudi s senzorji za spremljanje vremena.

UPORABA

Kamere so sicer v prvi vrsti namenjene upravljavcem cest kot dodatno orodje za nadzor dela vzdrževalcev obravnavane ceste, nameščene so na težavnih vzponih, oziroma tistih mestih, kjer lahko drugi vzroki povzročijo zgostitve prometa, le-te pa so prav gotovo zanimive za vse uporabnike cest, zato jih DRSI objavlja na spletnih straneh Prometno informacijskega centra za državne ceste www.promet.si in www.ceste.si/vreme.

Ekonomika prometa

VREDNOTENJE STROŠKOV IN KORISTI

Stroške udeležencev v prometu izračunavamo na podlagi napovedi prometa ali terenskih raziskav. Pri tem med drugim uporabljamo naslednja orodja:

  • OPCOST, razvila OMEGA consult d.o.o.;
  • TUBA, razvila University of East Anglia, Velika Britanija;
  • HDM 4, razvil Data Collection Ltd., Nova Zelandija.

Izračunani stroški vsebujejo tako stroške časa kot tudi porabe in obrabe za vse oblike osebnega in tovornega prometa.Na podlagi stroškov uporabnikov v analiziranem obdobju izračunavamo koristi uporabnikov ter učinkovitost posameznih projektov oziroma variant s prometnega vidika.

CELOVITA ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI (CBA ANALIZA)

Zaradi visokih stroškov izgradnje in okoljskih vplivov prometa se učinki vlaganj v prometno infrastrukturo  infrastrukture in izboljšanja prometne ponudbe ovrednotijo na dolgi rok. Ker imajo upravljavci cest oziroma investitorji na razpolago omejeno količino sredstev, se med možnimi projekti izbere tiste, katerih izvedba je najbolj nujna oziroma smotrna. Smotrnost izvedbe opredeljuje več kriterijev, ki zmanjšajo možnost napačne izbire. Eden izmed teh kriterijev je družbenoekonomska zaželenost investicije. Smotrnost investicije pa določa minimalni kriterij zaželenosti, ki ga družba glede na ostale prioritete opredeljuje v določenem obdobju.

Na področju analize stroškov in koristi izdelujemo:

  • izračune ekonomske smotrnosti projektov na podlagi koristi uporabnikov in stroškov investicije;
  • izračune kazalcev ekonomske smotrnosti in primerjave variant z vidika ekonomske smotrnosti;
  • vrednotenja posrednih koristi, kot so zmanjšanje obremenjenosti s hrupom, onesnaževanje, zmanjšanje prometnih nesreč ipd.;
  • celovite analize stroškov in koristi (CBA analize), ki zajemajo neposredne in posredne stroške in koristi, in so izdelane skladno s slovenskimi in evropskimi smernicami.

MULTIKRITERIJSKA ANALIZA (MCA ANALIZA)

Glede naekonomika_prometa_gif vsebino različnih posrednih učinkov investicij v prometno infrastrukturo postaja jasno, da je za oceno upravičenosti izvedbe teh investicij rezultate analize stroškov in koristi potrebno vključiti v širši metodološki okvir investicij, kjer so zajeti, opisani in tam, kjer je to smiselno, izmerjeni tudi tisti učinki investicij, katere je težko ali nemogoče denarno ovrednotiti. Uporabimo torej multikriterijsko analizo, v kateri zajamemo tako številčno kot opisno opredeljene učinke prometnih projektov, ki predstavljajo kriterije vrednotenja.

Multikriterijska analiza omogoča oceno projektov in njihovih variant glede na postavljene cilje, za katere morajo biti na razpolago merljivi in uteženi kriteriji. Rezultat kombinacije različnih finančnih, družbenoekonomskih in drugih meril je enotna ocena različnih ciljev projekta, na podlagi katere lahko razvrstimo predloge projektov oziroma variante posamičnega projekta.

GOSPODARJENJE S CESTAMI

gospodarjenje_s_cestami_1
Življenski krog ceste

 

Osnovna naloga upravljavcev cest je vzdrževanje in izboljšanje obstoječega cestnega omrežja z namenom zagotavljanja uporabnosti, učinkovitosti in varnosti prometa. S programom gospodarjenja s cestami se določijo vrstni red prednostnih nalog vzdrževanja in razvoja cest, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničitve posameznih razvojnih nalog v planskem obdobju;

 

 

 

 

Gospodarjenje z vozišči – PMS (angl. Pavement ManaOcena preostale življenjske dobe – PZD na izbranih odsekih, OMEGA consult, 2009.gement System) pomeni učinkovito in smotrno vodenje vseh tistih aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju vozišč v stanju, sprejemljivem za udeležence v prometu in ob najmanjših skupnih stroških. Te aktivnosti vključujejo planiranje, dimenzioniranje, gradnjo in vzdrževanje cest ter spremljanje stanja in učinkov vlaganj.

 

 

 

 

 

 

Ocena preostale življenjske dobe – PZD na izbranih odsekih, OMEGA consult, 2009.

V planu gospodarjenja vam podamo:

  • nabor potrebnih ukrepov na cestni mreži za sanacijo obstoječih neustreznosti,
  • prednostni vrstni red ukrepov, izdelan na podlagi analize stanja, uporabljenih metodoloških osnov ter predhodno izdelanega tehničnega nabora projektov po posameznih tipih ukrepov,
  • družbenoekonomsko vrednotenje in razvrščanje oblikovanih projektov po multikriterijski analizi, ki sledi predlaganim metodološkim osnovam,
  • potrebna sredstva,
  • model dinamike in
  • pričakovane učinke vlaganj.

Simulacija izvedbe programa za izbran koncept financiranja

Simulacija izvedbe programa za izbran koncept financiranja

Prikaz strukture vlaganj skozi plansko obdobje

Prikaz strukture vlaganj skozi plansko obdobje

Analiza potrebnih sredstev za posamezne vrste ukrepov

Analiza potrebnih sredstev za posamezne vrste ukrepov

Prostorska predstavitev programa

Prostorska predstavitev programa

Centralni register vozil

HOMOLOGACIJA VOZIL

Ugotavljanje skladnosti ali homologacija cestnih vozil v Republiki Sloveniji je del evropskega sistema preverjanja vozil, ki omogoča, da se dajejo v promet samo vozila, ki ustrezajo veljavnim predpisom in tako zagotavljajo največjo možno stopnjo varnosti v prometu in varovanja okolja.

Evropsko usklajeno področje predpisov pri nas predstavljajo trije pravilnik o ES-homologaciji vozil (za posamezne kategorije vozil), neharmonizirano področje pa ureja poseben pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil, ki zajema tudi posamično odobritev vozil. Tehnične zahteve za vozila so pa predpisane v tehničnih specifikacijah za vozila (TSV), ki so v bistvu identične posameznim evropskim direktivam.

Vsako vozilo v cestnem prometu je opremljeno s potrdilom o skladnosti oziroma izjavo o ustreznosti vozila. Izdaja takega potrdila je mogoča, če vozilo izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve, ki jih določa Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil ali ustrezne tehnične specifikacije. Posamična odobritev nastopi, ko ustrezen organ posamično vozilo pregleda in ugotovi, da njegove lastnosti izpolnjujejo zahteve Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil ali ustrezne tehnične specifikacije.

INFORMACIJSKI SISTEM

Informacijski sistem CRV je tri nivojska aplikacija katere jedro tvorita zbirka tehničnih podatkov o tipih vozil ter zbirka podatkov o izdanih potrdilih o skladnosti za posamezna vozila in omogoča homologacijskemu organu (Agencija RS za varnost v prometu) vodenje postopkov v procesu izvajanja tako ES kot nacionalne homologacije vozil, posamične odobritve vozil, evidentiranja tipov vozil, evidentiranja izdanih potrdil o skladnosti za nova in rabljena vozila, ki se prvič registrirajo v Republiki Sloveniji, skladno z določili Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil, vključuje pa tudi homologacijo delov oziroma evidentiranje certifikatov, ki se izdajajo za posamezne elemente vozil.

Informacijski sistem za homologacijo vozil sprejema podatke o izdanih potrdilih o skladnosti od pooblaščenih prodajalcev vozil in pooblaščenih strokovnih organizacij v realnem času. V procesu obdelave izdanih potrdil o skladnosti se te podatke, prav tako v realnem času, posreduje tudi registracijskemu organu – podatkovni zbirki MRVL.

VIPOS

VIPOS je orodje za zbiranje in obdelavo podatkov o cestni infrastrukturi. Surovi podatki o cestni infrastrukturi se zbirajo sočasno z video snemanjem in meritvami GPS (angl. Global Positioning System). Na ta način se kreira baza podatkov, v kateri so lokacije ceste in cestnega inventarja enolično določene v tridimenzionalnem koordinatnem sistemu. Sistem omogoča pogled 360o okrog merskega vozila. Uporabnik lahko s pomočjo posnetka izvede lastne meritve razdalj in površin v prostoru.

PROGRAMSKI MODUL

V okviru sistema VIPOS je bil razvit programski modul za obdelavo surovih podatkov, ki vključuje:

  • določitev lokacije v prostoru za vsako posneto sliko;
  • zajem atributov cestnega inventarja in določitev koordinat posameznih gradnikov;
  • izračun geometrije poteka ceste.

Atributna baza cestnega inventarja vsebuje različne elemente, ki so skladni z nacionalno banko cestnih podatkov in se lahko prilagodi zahtevam posameznega naročnika.

GRAFIČNA BAZA

Dodatno k atributni bazi cestnega inventarja pa VIPOS omogoča še grafično bazo, ki zajema:

  • povezuje atributno bazo cestnega inventarja s sistemom GIS;
  • prikazuje horizontalni potek ceste;
  • prikazuje vzdolžni profil ceste;
  • potek ceste prikazuje tridimenzionalno.

BAZA VIDEO SLIK

ZAJEMANJE 360 STOPINJSKIH SLIK

S sistemom VIPOS je mogoče zajeti tudi druge elemente cestnega inventarja in njihove atribute, ki so razvidni z video slike.

 

 

Posnetki dronov služijo za pripravo digitalnih ortofoto načrtov, DMR-jev in drugih formatov