V registru raziskovalcev, ki ga vodi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), je družba OMEGAconsult, d.o.o. zavedena pod št. ARRS 1332. Trenutno zaposlujemo 6 raziskovalcev.

V okviru raziskovalne enote izdelujemo raziskovalne naloge s področja prometne infrastrukture, načrtovanja mestnega prometa, informatike in informacijskih sistemov, komunikacij in tehnik vodenja, transportne tehnologije ter ekonomskega planiranja.

V zadnjih 5 letih smo izdelali razvojno raziskovalne naloge na številnih področjih.

RAZVOJNI DOKUMENTI

Pri teh nalogah smo izdelali analize izvedljivosti ukrepov za razvoj železniškega prometa, študije cestnih povezav in drugih ukrepov, zasnovali smo informacijski sistem za potrebe izvajanja Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb in podali usmeritve razvoja žičniške dejavnosti. Izdelali smo Integralni načrt razvojne infrastrukture, ki je bil podlaga za OP ROPI 2007 – 2013. Za naročnika Ministrstvo za promet smo v letu 2010 izdelali Nacionalni program razvoja in vzdrževanja državnih cest za vse ceste v upravljanju Direkcije RS za ceste, v letu 2011 pa Nacionalni program razvoja in vzdrževanja glavnih prometnih smeri skladno s Strategijo prostrorskega razvoja Slovenije. Poleg naštetega je bil v 2017 izdelan šest letni drsni plan DRSI.

PROMETNA VARNOST

V sklopu razvojnih nalog smo razvili metodologijo za določitev nevarnih mest na državnem cestnem omrežju, izdelali prometno varnostno analizo posameznih »črnih točk« ter pripravili predloge ureditve cestnih odsekov. Pripravili smo tudi metodologijo spremljanja “Kazalnika učinkovitosti prometne varnosti – Hitrosti na državnih cestah”. Pri svojem delu pa nismo omejeni z državno mejo, zato je naša raziskovalna organizacija sodelovala tudi pri primerjalni študiji o varnosti v cestnem prometu za 9 evropskih držav.

PROMET, MOBILNOST, OKOLJE IN PROSTOR

Naraščanje prometa, vedno večje zahteve po mobilnosti, skrb za okolje in razvojne potrebe v prostoru zahtevajo nove pristope in nove strategije pri planiranju infrastrukture in logistike prometa.

V sklopu razvojnih nalog smo proučili obstoječe stanje in prihodnje potrebe ter pripravili strokovne podlage za celovito urejanje javnega prometa v Ljubljanski urbani regiji, izdelali strategijo izgradnje žičniških sistemov ter podali prostorsko okoljske, prometno logistične ter ekonomske usmeritve za umeščanje in razvoj intermodalnega prometno logističnega terminala v Pivki. Pripravili smo strokovne podlage za umeščanje projektov Posavske gospodarske platforme (PGP) v prostor, v okviru ciljnega raziskovalnega programa “Konkurenčnost Slovenije 2006 – 2013”: Možnosti implementacije ukrepov prometne politike glede na gospodarsko strukturo Slovenije in značilnosti blagovnih tokov pa smo vključili v analizo gospodarske strukture in tovornega prometa v Sloveniji vključno s tranzitnim tovornim prometom.

Za zmanjšanje obremenitve okolja z negativnimi vplivi težkih tovornih vozil na cestah skozi naselja smo izdelali oceno odliva in posledično povečanja hrupa in emisij zaradi odliva težkih tovornih vozil (tTOV) z državnih cest z boljšimi tehničnimi elementi na vzporedne državne ceste. Z upoštevanjem veljavne zakonodaje, ki pod določenimi pogoji omogoča omejitev prometa na cestnem odseku za tranzitna težka tovorna vozila, smo v naši organizaciji razvili metodologijo za oceno obstoječih negativnih vplivov prometa in primerjavo le-teh z negativnimi vplivi, ki bi v okolju ostali po omejitvi tranzitnih tTOV. Na podlagi rezultatov so bile predlagane omejitve tranzitnih tTOV na odsekih glavnih in regionalnih cest v Sloveniji.

Promet na cestah pa nima vpliva samo na okolico, temveč tudi na samo cestno konstrukcijo. Pospešena gradnja avtocest v Sloveniji je povzročila lokalno in časovno omejeno močno povečanje prometa težkih tovornih vozil, s tem pa tudi znatno večjo obremenitev na tistih odsekih obstoječih cest, po katerih se je gradbiščni promet odvijal. Posledica so bile še dodatne poškodbe na obstoječih cestah, ki za tako dodatno obremenitev niso bile konstruirane. Posledično se je v sklopu raziskovalne naloge razvila metodologija, po kateri se določijo potrebni sanacijski ukrepi na prekomerno obremenjeni cesti in razdelitev stroškov med upravljavca državne ceste in povzročitelja take prekomerne obremenitve. Sedaj se ta metodologija uporablja tako pri izračunu posledic povečanih prometnih obremenitev zaradi gradbiščnega prometa ob gradnji avtocest kot pri povečanih prometnih obremenitvah zaradi gradnje drugih večjih infrastrukturnih objektov.

ZAKONODAJA IN PREDPISI

Spremembe predpisov, spremembe tehničnih normativov, spremenjeni standardi za novogradnje, usklajevanje z EU, sodobnejša mehanizacija in tehnologija za izvajanje del ter tudi spremenjene zahteve ljudi po vedno večjem udobju življenja, zahtevajo občasno preveritev in spremembe tudi v že oblikovanih predpisih in normativih. Izdelali smo preveritev in posodobili normative za izvajanje rednega vzdrževanja cest in objektov ter pripravili strokovne podlage za izvajanje nalog upravljanja, varstva in vzdrževanja državnih cest ob izdelanem družbeno – ekonomskem vrednotenju strokovnih podlag. Sodelovali smo pri pripravi Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, Zakona o cestah, Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest ter Pravilnika o metodologiji za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili.

RAZVOJ INFORMACIJSKIH SISTEMOV IN PROGRAMSKE OPREME

V sklopu razvojno raziskovalnih nalog smo razvili programski orodji OPCOST in sistem VIPOS. OPCOST je orodje za vrednotenje naložb v cestno infrastrukturo na podlagi koristi uporabnikov, ki so posledica naložbe, VIPOS pa je orodje za zbiranje in obdelavo podatkov o cestni infrastrukturi. Za naše naročnike smo izdelali še druga informacijska orodja, o katerih si lahko več preberete v zavihku PRODUKTI.

RAZVOJ METODOLOGIJ

Marsikatera stvar v življenju se nam zdi sama po sebi umevna, kot dano dejstvo, kot inventar v prostoru in redko kdaj se vprašamo, zakaj je neka stvar prav tam in zakaj je prav taka, kot je. Kako in zakaj se običajno vprašamo šele takrat, ko moramo nekaj narediti, postaviti v prostor ali izračunati. V takih primerih iščemo predpise, metodologije, smernice, kriterije, ki morda že obstajajo, morda pa jih je potrebno še izdelati. Zato smo v tem sklopu raziskovalnih nalog v zadnjem obdobju izdelali:

• metodologijo za določitev postopka preveritve črnih točk na cestah,
• metodologijo za določitev nevarnih mest na državnem cestnem omrežju,
• metodološke dopolnitve pri obravnavi javno zasebnega partnerstva ob izdelavi investicijske dokumentacije na področju državnih cest,
• metodologijo za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi povečanega obsega gradbiščnih tovornih vozil na državnih cestah, na podlagi katere je bil v januarju 2012 sprejet pravilnik,
• postavili kriterije za določitev razdalj med priključki na avtocestah,
• metodologijo za določitev sorazmernih deležev, potrebnih ukrepov in delitev stroškov med upravljavci javnih cest in upravljavci vodotokov,
• metodologija vrednotenja variant pri investicijah v cestno infrastrukturo v okviru izdelave študije variant / predinvesticijske zasnove,
• metodologija opredelitve obsega sofinanciranja obvoznic naselij,
• metode prognoze prometa in vrednotenja upravičenosti investicijskih projektov ter njihov vpliv na oceno upravičenosti,
• sistem vrednotenja družbenoekonomskih stroškov prometnih nesreč na cestah,
• sistem vrednotenja časovnih stroškov uporabnikov cest

• bogate izkušnje izdelovanja investicijske dokumentacije za različne naročnike in različne vrste investicij,
• sodelovanje pri razvoju metodologij za vrednotenje investicij v javno infrastrukturo,
• izdelavo računalniškega programa OPCOST za podporo vrednotenja investicijskih projektov, ki je s strani države Slovenije predpisano orodje za izračun ekonomske smotrnosti investicij v cestno infrastrukturo.

• izvedba študij in raziskav, ki predstavljajo osnovo za utemeljitev investicije in za izdelavo investicijske, projektne in prostorske dokumentacije,
• pridobivanje investicijske dokumentacije,
• pridobivanje projektne dokumentacije,
• pridobivanje prostorske dokumentacije in dovoljenj.

• dokument identifikacije investicijskega  projekta (DI-IP),
• predinvesticijsko zasnovo (PIZ),
• investicijsko zasnovo (IZ),
• investicijski program (INV-P),
• študijo izvedbe (ŠI),
• poročilo o izvajanju (PI),
• poročilo o spremljanju rezultatov in učinkov (PSRU).

MODELIRANJE EMISIJ HRUPA IN POLUTANTOV

Prevladujoč vir hrupa v širšem naravnem in urbanem okolju predstavlja hrup zaradi cestne, železniške in letalske infrastrukture ter hrup iz industrijskih objektov.

Okoljska zakonodaja določa dovoljene mejne in kritične ravni hrupa v okolju, merilo za obremenitev okolja s hrupom pa so vrednosti kazalcev hrupa, izražene v dB(A). Hrup, ki se generira zaradi prometne infrastukture ali delovanja industrijskega objekta, modeliramo s programom SOUNDPLAN, ki na podlagi 3-D modela terena in objektov v prostoru opazovanega območja izdela t.i. karte obremenitev s hrupom za posamezne dele dneva.

MODELIRANJE EMISIJ HRUPA CESTNEGA IN ŽELEZNIŠKEGA PROMETA TER INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV

MODELIRANJE EMISIJ POLUTANTOV CESTNEGA PROMETA

EKSTERNI OKOLJSKI STROŠKI

V ocenjevanje ekonomske smotrnosti infrastrukturnih investicijskih projektov v skladu s smernicami EU v čim večji meri vključujemo tudi eksterne stroške prometa. Gre za oceno stroškov, ki jih promet povzroča družbi, velik del teh stroškov pa predstavljajo okoljski stroški. To so predvsem stroški hrupa ter stroški onesnaženja zraka z emisijami polutantov iz prometa (npr. NOx, HOS, SO2, PM2,5, PM10) in stroški emisij toplogrednih plinov (CO2, N2O, CH4).

VREDNOTENJE STROŠKOV IN KORISTI

CELOVITA ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI (CBA ANALIZA)

Zaradi visokih stroškov izgradnje in okoljskih vplivov prometa se učinki vlaganj v prometno infrastrukturo  infrastrukture in izboljšanja prometne ponudbe ovrednotijo na dolgi rok. Ker imajo upravljavci cest oziroma investitorji na razpolago omejeno količino sredstev, se med možnimi projekti izbere tiste, katerih izvedba je najbolj nujna oziroma smotrna. Smotrnost izvedbe opredeljuje več kriterijev, ki zmanjšajo možnost napačne izbire. Eden izmed teh kriterijev je družbenoekonomska zaželenost investicije. Smotrnost investicije pa določa minimalni kriterij zaželenosti, ki ga družba glede na ostale prioritete opredeljuje v določenem obdobju.

Na področju analize stroškov in koristi izdelujemo:

• izračune ekonomske smotrnosti projektov na podlagi koristi uporabnikov in stroškov investicije;
• izračune kazalcev ekonomske smotrnosti in primerjave variant z vidika ekonomske smotrnosti;
• vrednotenja posrednih koristi, kot so zmanjšanje obremenjenosti s hrupom, onesnaževanje, zmanjšanje prometnih nesreč ipd.;
• celovite analize stroškov in koristi (CBA analize), ki zajemajo neposredne in posredne stroške in koristi, in so izdelane skladno s slovenskimi in evropskimi smernicami.

MULTIKRITERIJSKA ANALIZA (MCA ANALIZA)

Glede na vsebino različnih posrednih učinkov investicij v prometno infrastrukturo postaja jasno, da je za oceno upravičenosti izvedbe teh investicij rezultate analize stroškov in koristi potrebno vključiti v širši metodološki okvir investicij, kjer so zajeti, opisani in tam, kjer je to smiselno, izmerjeni tudi tisti učinki investicij, katere je težko ali nemogoče denarno ovrednotiti. Uporabimo torej multikriterijsko analizo, v kateri zajamemo tako številčno kot opisno opredeljene učinke prometnih projektov, ki predstavljajo kriterije vrednotenja.

Multikriterijska analiza omogoča oceno projektov in njihovih variant glede na postavljene cilje, za katere morajo biti na razpolago merljivi in uteženi kriteriji. Rezultat kombinacije različnih finančnih, družbenoekonomskih in drugih meril je enotna ocena različnih ciljev projekta, na podlagi katere lahko razvrstimo predloge projektov oziroma variante posamičnega projekta.

GOSPODARJENJE S CESTAMI

Osnovna naloga upravljavcev cest je vzdrževanje in izboljšanje obstoječega cestnega omrežja z namenom zagotavljanja uporabnosti, učinkovitosti in varnosti prometa. S programom gospodarjenja s cestami se določijo vrstni red prednostnih nalog vzdrževanja in razvoja cest, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničitve posameznih razvojnih nalog v planskem obdobju;

Gospodarjenje z vozišči – PMS (angl. Pavement Management System) pomeni učinkovito in smotrno vodenje vseh tistih aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju vozišč v stanju, sprejemljivem za udeležence v prometu in ob najmanjših skupnih stroških. Te aktivnosti vključujejo planiranje, dimenzioniranje, gradnjo in vzdrževanje cest ter spremljanje stanja in učinkov vlaganj.

Ocena preostale življenjske dobe – PZD na izbranih odsekih, OMEGA consult, 2009.

V planu gospodarjenja vam podamo:

• nabor potrebnih ukrepov na cestni mreži za sanacijo obstoječih neustreznosti,
• prednostni vrstni red ukrepov, izdelan na podlagi analize stanja, uporabljenih metodoloških osnov ter predhodno izdelanega tehničnega nabora projektov po posameznih tipih ukrepov,
• družbenoekonomsko vrednotenje in razvrščanje oblikovanih projektov po multikriterijski analizi, ki sledi predlaganim metodološkim osnovam,
• potrebna sredstva,
• model dinamike in
• pričakovane učinke vlaganj.

Analiza potrebnih sredstev za posamezne vrste ukrepov

Prostorska predstavitev programa